Statut

Stranke
Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov
Prenesite statut v PDF obliki (0,5 MB)

I. Splošne določbe

1. člen

ORGANIZIRANOST

Stranka Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, s skrajšanim imenom Zavezništvo in brez kratice, je politična stranka, ki deluje v Republiki Sloveniji in znotraj Evropske unije.

Članice in člani se v stranko združujemo zato, da bi na ta način izkoristili svojo ustavno pravico do svobodnega združevanja in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev.

Politično poslanstvo stranke je uresničevanje pravične družbe, utemeljene na načelih svobode in enakih možnosti. Naša temeljna vrednota je pravičnost, zasnovana na spoštovanju človekovih pravic in ustavno zagotovljeni enakopravnosti vseh državljanov in državljank. Zavzemamo se za sodobno evropsko socialno državo, v kateri imajo vsi priložnost osebnega razvoja in dejavne družbene soudeležbe; za državo, v kateri je mogoče živeti od sadov svojega dela, skupaj z drugimi soodločati o tem, kako se deli dodana vrednost, in uživati polno svobodo mišljenja, izražanja in gibanja.

Prizadevamo si za demokratično, gospodarsko uspešno, solidarno, socialno pravično in prijazno Slovenijo.

2. člen

ZNAK IN SIMBOLI

Znak je v obliki tipografskega zapisa, napisan z linearno pisavo, horizontalen in se loči na zgornji in spodnji del. Napis »Zavezništvo« je zgoraj, napis »socialno-liberalnih demokratov« spodaj.

Zgornji napis je večji od spodnjega za tretjino. Napis »Zavezništvo« je upodobljen s krepko kurzivno različico pisave Seravek in je svetlo modre barve. Napis »socialno-liberalnih demokratov« je upodobljen z navadno kurzivno različico pisave Seravek in je rdeče barve. Barvne vrednosti, po CMYK lestvici, modre barve so C 75 %, M 30%, Y 0%, K 0 %, ter rdeče barve C 10 %, M 90 %, Y 85 %, K 0 %.

3. člen

STATUS IN SEDEŽ DRŽAVE

Stranka je pravna oseba v Republiki Sloveniji s sedežem v Ljubljani.

4. člen

MEDNARODNO SODELOVANJE

Stranka se  lahko vključuje v mednarodne ustanove in zveze političnih strank s sorodnimi programskimi izhodišči in cilji.

5. člen

ČLANSTVO

Članica ali član stranke je lahko vsak polnoletni državljan Republike Slovenije, ki sprejema program in statut stranke ter poravna članarino. V lastnoročno podpisani pristopni izjavi bodoča članica ali član navede svoje ime in priimek, datum rojstva, spol, stalno in začasno prebivališče, elektronski naslov, telefonske številke, izobrazbo, poklic in druge podatke, ki jih določi izvršni odbor stranke.

Članica ali član stranke lahko postane tudi oseba, ki je dopolnila 15 let ter predložila pisno privolitev zakonitega zastopnika. Članstvo v stranki nastopi z dnem vpisa članice ali člana v register članic in članov.

Register članic in članov vodi generalna sekretarka ali generalni sekretar stranke. Pri ravnanju s pridobljenimi podatki je potrebno spoštovati zakon o varovanju osebnih podatkov.

6. člen

VPIS V REGISTER

Pristopno izjavo obravnava izvršni odbor na svoji prvi naslednji seji ter preveri ali članica ali član izpolnjuje vse pogoje, ki jih določa zakon in ta statut. V kolikor izvršni odbor ugotovi, da članica ali član izpolnjuje vse pogoje, predlaga generalni sekretarki ali generalnemu sekretarju vpis v evidenco članov.

Izvršni odbor lahko zavrne vpis v seznam članic in članov tudi v primeru, če je podan kateri od razlogov za izključitev na podlagi tega statuta, pa tudi, če dotedanje delo, javno nastopanje ali drugo javno ravnanje podpisnice ali podpisnika pristopne izjave nasprotuje temeljnim vrednotam, ciljem ali programskim prizadevanjem stranke.

Na odločitev izvršnega odbora je v roku 15 dni od zavrnitve vpisa v seznam članic in članov možna pritožba, ki jo obravnava častno razsodišče na prvi naslednji seji. Odločitev častnega razsodišča o pritožbi je dokončna.

7. člen

PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANIC IN ČLANOV

Članice in člani stranke imajo pravico:

  • voliti in pod pogoji, ki jih določa ta statut, biti voljeni v organe stranke,
  • kot predstavniki stranke kandidirati za uvrstitev na kandidatne liste za volitve v predstavniška telesa,
  • biti obveščeni o delu stranke,
  • sooblikovati politike stranke ter sodelovati pri njihovem izvajanju.

Članice in člani stranke imajo dolžnost:

  • s svojim delovanjem krepiti in udejanjati temeljne vsebinske usmeritve in vrednote, zaradi katerih je bila stranka ustanovljena,
  • delovati v skladu s statutom in programom stranke,
  • spoštovati etična načela in načela integritete ter etični kodeks stranke,
  • aktivno sodelovati v organih, v katere so bili izvoljeni ali imenovani ter uresničevati njihove sklepe, plačevati članarino.

8. člen

ČLANARINA

Višino članarine in način njenega plačevanja natančneje določa pravilnik o članarini, ki ga na predlog generalne sekretarke ali generalnega sekretarja sprejme izvršni odbor stranke.

Članica ali član stranke, ki zaradi svojih finančno-materialnih razmer ne more plačevati članarine, je plačila članarine lahko oproščen. Natančnejša merila za oprostitev plačila članarine se določijo s pravilnikom o članarini.

9. člen

PRENEHANJE ČLANSTVA

Članstvo v stranki preneha z izstopom, izbrisom, izključitvijo ali s smrtjo.

Članica ali član iz stranke izstopi tako, da izvršnemu odboru pošlje pisno izstopno izjavo, v kateri lahko navede razloge za izstop.

V primeru, da članarina ni poravnana več kot leto dni, se članico ali člana izbriše iz registra članov in prenese v register simpatizerjev stranke. Izbris sledi tudi v primeru, če se član ali članica po izvolitvi na funkcijo poslanca ali svetnika ne vključi v poslansko ali svetniško skupino stranke oz., če iz nje izstopi. Ugotovitveni sklep o izbrisu iz članstva na predlog generalne sekretarke ali generalnega sekretarja stranke sprejme izvršni odbor stranke.

Članico ali člana stranke se izključi iz stranke v primeru hujših kršitev temeljnih vrednot stranke, njenega statuta ali etičnega kodeksa ali delovanja v nasprotju s programom ali sprejetimi sklepi stranke.

Pobudo za izključitev lahko poda vsaka članica ali član stranke ali njeni organi. O pobudi za izključitev odloča izvršni odbor stranke.

Zoper sklep o izključitvi iz stranke lahko izključena članica ali član poda pritožbo v roku 15 dni od sprejetja sklepa. O pritožbi na drugi stopnji odloča nadzorni odbor stranke na prvi naslednji seji. Odločitev nadzornega odbora o pritožbi je dokončna.

10. člen

SIMPATIZER STRANKE

Vsaka državljanka ali državljan RS, pa tudi državljanka ali državljan države članice EU, lahko postane simpatizerka ali simpatizer stranke. Stranka vodi register simpatizerjev.

 

II. Organiziranost

11. člen

DRŽAVNA IN LOKALNA RAVEN

Stranka je organizirana na državni in lokalni ravni.

Izvršni odbor lahko odloči, da ima stranka tudi podmladek in seniorsko organizacijo.

Obe organizaciji sta v svojem delovanju avtonomni, vendar ne smeta delovati v nasprotju s tem statutom, etičnim kodeksom in političnim programom stranke.

Če izvršni odbor odloči, da ima stranka tudi podmladek in seniorsko organizacijo, so vse članice in člani stranke, ki še niso dopolnili trideset let, avtomatično tudi članice in člani podmladka stranke, vse članice in člani stranke, ki so dopolnili petinšestdeset let, pa avtomatično tudi članice in člani seniorske organizacije, razen v primeru, ko članica oziroma član stranke poda pisno izjavo, da se članstvu v podmladku oziroma seniorski organizaciji odpoveduje.

12. člen

ORGANI STRANKE

Organi stranke na državni ravni so:

  • kongres,
  • svet stranke,
  • izvršni odbor,
  • predsednica ali predsednik,
  • največ štiri podpredsednice ali podpredsedniki,
  • generalna sekretarka ali generalni sekretar,
  • nadzorni odbor in
  • častno razsodišče.

13. člen

KONGRES STRANKE

Kongres je najvišji organ stranke in ga sestavljajo vse članice in vsi člani stranke.

Kongres ima naslednje pristojnosti:

  • sprejema statut in njegove spremembe ter dopolnitve;
  • sprejema program stranke, njegove spremembe in druge vsebinske dokumente in usmeritve;
  • voli in razrešuje predsednico ali predsednika stranke;
  • voli in razrešuje podpredsednice in podpredsednike stranke;
  • voli in razrešuje voljene članice in člane sveta stranke;
  • lahko odloča o prenehanju, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke.

14. člen

SKLIC KONGRESA STRANKE

Kongres se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat na štiri leta. Skliče ga predsednica ali predsednik stranke. Kongres veljavno odloča, če so bili nanj najmanj 10 dni pred zasedanjem pisno vabljeni vsi članice in člani stranke. Kongres sprejme poslovnik o svojem delu.

Kongres lahko s pisno izjavo in predlaganim dnevnim redom zahteva tudi najmanj tretjina članic in članov, ki se morajo pod predlog podpisati in navesti razloge za zahtevo sklica. V tem primeru mora predsednica ali predsednik stranke kongres sklicati najkasneje v 30 dneh od prejema pisne izjave.

15. člen

SVET STRANKE

Svet stranke sestavljajo:

  • članice in člani izvršnega odbora stranke,
  • poslanke in poslanci v državnem zboru in evropskem parlamentu ter članice in člani vlade,
  • predsednice ali predsedniki programskih odborov,
  • predstavnice ali predstavniki lokalnega nivoja organiziranosti stranke,
  • največ dvajset voljenih članov oziroma članic.

Voljene članice in člane sveta na predlog izvršnega odbora volijo vse članice in člani stranke.

Svet stranke ima naslednje pristojnosti:

  • na predlog izvršnega odbora odloča o drugih vprašanjih izvajanja politike in programa stranke med dvema kongresoma; spremlja izpolnjevanje programa in kongresnih usmeritev stranke ter daje politične smernice za delo stranke in njenih organov med kongresoma;
  • sprejema volilni program in usmeritve stranke za volitve na državni ravni in ravni EU;
  • odloča o koalicijskih in drugih povezovanjih stranke;
  • obravnava delo izvršnega odbora stranke, predsednice ali predsednika stranke in generalnega sekretarja ali generalne sekretarke stranke;
  • voli in razrešuje voljene člane izvršnega odbora;
  • na predlog izvršnega odbora voli in razrešuje člane nadzornega odbora;
  • na predlog izvršnega odbora voli in razrešuje člane častnega razsodišča;
  • z večino glasov vseh članic in članov sveta stranke sprejema manjše spremembe statuta, ki so potrebne zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo in ne predstavljajo večjih sprememb vsebine;
  • opravlja druge naloge, določene s tem statutom in sklepi kongresa.

16. člen

PREDSEDNICA ALI PREDSEDNIK SVETA STRANKE

Člani in članice sveta stranke na predlog predsednice ali predsednika stranke izmed sebe izvolijo predsednico ali predsednika sveta stranke in podpredsednico oziroma podpredsednika sveta stranke.

Predsednica ali predsednik sveta stranke sklicuje in vodi seje sveta stranke ali pa za vodenje pooblašča izbrano podpredsednico oz. podpredsednika sveta stranke.

Na sejo sveta lahko predsednica oziroma predsednik sveta stranke povabi tudi druge udeležence, ki lahko prispevajo h kakovosti obravnave posameznega vprašanja.

Prvo sejo sveta skliče predsednica ali predsednik stranke najkasneje trideset dni po njegovi izvolitvi.

17. člen

SKLIC SVETA STRANKE

Svet se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat na leto. Seje sveta stranke sklicuje in vodi predsednica ali predsednik sveta stranke, v primeru odsotnosti lahko za vodenje seje pooblasti izbrano podpredsednico oz. podpredsednika sveta stranke.

Sejo sveta lahko s pisno izjavo in predlaganim dnevnim redom zahteva tudi najmanj tretjina članic ali članov sveta stranke, ki se morajo pod predlog podpisati in navesti razloge za zahtevo sklica. V tem primeru mora predsednica ali predsednik sveta stranke sejo sveta stranke sklicati najkasneje v 30 dneh od prejema pisne izjave.

18. člen

IZVRŠNI ODBOR

Izvršni odbor sestavljajo:

  • predsednica ali predsednik stranke,
  • podpredsednice oziroma podpredsedniki stranke,
  • generalna sekretarka ali generalni sekretar stranke,
  • predsednica ali predsednik sveta stranke,
  • vodja poslanske skupine,
  • predsednica ali predsednik podmladka stranke,
  • predsednica ali predsednik seniorske organizacije stranke,
  • največ tri članice oziroma člani, ki jih izvoli svet stranke na predlog predsednice ali predsednika stranke.

Izvršni odbor ima naslednje pristojnosti:

  • uresničuje program stranke,
  • organizira in izvaja dejavnosti stranke,
  • skrbi za udejanjanje sklepov in stališč kongresa ter sveta;
  • odloča o kadrovskih, strukturnih, organizacijskih in ostalih zadevah stranke ter v zvezi s tem sprejema ustrezne akte;
  • vodi postopke volitev v vse organe na državni ravni organiziranosti;
  • sprejema finančni načrt in zaključni račun stranke;
  • imenuje strokovna delovna telesa ter določi vsebinski okvir njihovega delovanja, njihovo sestavo in mandat ter imenuje koordinatorke ali koordinatorje, ki delovna telesa vodijo;
  • na predlog predsednice ali predsednika stranke v skladu z veljavno zakonodajo določa kandidatke in kandidate stranke za volitve v državni zbor, predstavniške organe EU in za predsednico oziroma predsednika republike;
  • odloča o vpisu novih članov in članic v register članic in članov;
  • opravlja druge naloge, določene s tem statutom.

19. člen

SKLIC IZVRŠNEGA ODBORA

Izvršni odbor stranke se sestaja po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno.

Seje izvršnega odbora stranke sklicuje in vodi predsednica ali predsednik stranke.

Sejo izvršnega odbora stranke lahko s pisno izjavo in predlaganim dnevnim redom zahteva tudi najmanj tretjina članic in članov izvršnega odbora stranke, ki se morajo pod predlog podpisati in v zahtevi navesti razloge za zahtevo sklica. V tem primeru mora predsednica ali predsednik izvršnega odbora stranke sejo izvršnega odbora sklicati najkasneje v 30 dneh od prejema pisne izjave.

20. člen

PREDSEDNICA ALI PREDSEDNIK STRANKE

Predsednica ali predsednik stranke:

  • predstavlja stranko v javnosti in jo vodi;
  • skrbi za udejanjanje sklepov in stališč kongresa, sveta ter izvršnega odbora;
  • sklicuje kongres stranke;
  • predlaga kandidatke ali kandidate za podpredsednico ali podpredsednika stranke;
  • imenuje generalno sekretarko ali generalnega sekretarja stranke;
  • o svojem delu poroča kongresu, svetu ter izvršnemu odboru stranke;
  • opravlja druge naloge, določene s tem statutom.

Predsednico ali predsednika stranke volijo vse članice in vsi člani stranke neposredno. V primeru odstopa ali izglasovane nezaupnice do izvolitve nove predsednice ali predsednika stranke njegovo funkcijo opravlja član izvršnega odbora, ki ga izvoli Svet stranke.

Predsednica ali predsednik stranke ima lahko posvetovalni kolegij, ki se sestaja po potrebi in ga sestavljajo:

  • predsednica ali predsednik stranke,
  • podpredsednice oziroma podpredsedniki stranke,
  • generalna sekretarka ali generalni sekretar stranke,
  • predsednica ali predsednik sveta stranke,
  • vodja poslanske skupine,
  • drugi vabljeni po odločitvi predsednice oz. predsednika stranke.

21. člen

PODPREDSEDNICE ALI PODPREDSEDNIKI STRANKE

Podpredsednica ali podpredsednik stranke:

  • sodeluje s predsednico ali predsednikom stranke pri udejanjanju sklepov in stališč kongresa, sveta ter izvršnega odbora stranke;
  • o svojem delu poroča svetu ter izvršnemu odboru stranke;
  • opravlja druge naloge, določene s tem statutom.

V primeru odsotnosti predsednice ali predsednika stranke predstavlja stranko v javnosti podpredsednica ali podpredsednik stranke, ki ima za to pooblastilo predsednice ali predsednika stranke.

Podpredsednico oziroma podpredsednika stranke na predlog predsednice ali predsednika stranke volijo vse članice in vsi člani stranke neposredno.

22. člen

GENERALNA SEKRETARKA ALI GENERALNI SEKRETAR

Generalna sekretarka ali generalni sekretar stranke:

  • zastopa stranko v pravnem prometu;
  • nosi odgovornost za njeno finančno in materialno poslovanje;
  • pripravlja letni finančni načrt in poročilo;
  • vodi register članic in članov stranke;
  • zagotavlja administrativno, organizacijsko in strokovno podporo organom stranke na državni ravni organiziranosti;
  • vodi postopke in ureja premoženjsko-pravna razmerja stranke ter pravno nasledstvo ob morebitnem izbrisu stranke iz registra oziroma ob morebitnem prenehanju, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke;
  • opravlja druge zadolžitve po navodilih predsednice ali predsednika stranke ali izvršnega odbora stranke;
  • opravlja druge naloge, določene s tem statutom.

Mandat generalne sekretarke ali generalnega sekretarja je vezan na mandat predsednice ali predsednika stranke. Generalno sekretarko ali generalnega sekretarja imenuje predsednica ali predsednik stranke.

V primeru prenehanja mandata generalne sekretarke ali generalnega sekretarja, v času do imenovanja nove generalne sekretarke ali generalnega sekretarja, stranko v pravnem prometu zastopa predsednica ali predsednik stranke, ki vodi tudi register članic in članov.

23. člen

NADZORNI ODBOR

Nadzorni odbor stranke:

  • nadzoruje finančno in materialno poslovanje stranke;
  • tolmači statut in druge akte stranke;
  • ocenjuje skladnost ravnanj in odločitev organov s statutom;
  • potrjuje finančni načrt in zaključni račun stranke;
  • na drugi stopnji odloča o pritožbah zoper sklep o izključitvi članice ali člana iz stranke;
  • opravlja druge naloge, ki izhajajo iz tega statuta.

Nadzorni odbor ima predsednico ali predsednika ter dve članici oziroma člana.

Članstvo v nadzornem odboru ni združljivo s članstvom v drugem organu stranke na državni ravni, razen s članstvom v kongresu stranke.

Nadzorni odbor stranke odloča na svojo pobudo, na pobudo članic in članov stranke in na pobudo organov stranke.

24. člen

SKLIC NADZORNEGA ODBORA

Nadzorni odbor stranke se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno.

Seje nadzornega odbora stranke sklicuje in vodi predsednica ali predsednik nadzornega odbora stranke.

Sejo nadzornega odbora stranke lahko s pisno izjavo in predlaganim dnevnim redom zahtevata tudi najmanj dve članici oziroma člana nadzornega odbora stranke. V tem primeru mora predsednica ali predsednik nadzornega odbora stranke sejo nadzornega odbora sklicati najkasneje v 30 dneh od prejema pisne izjave.

25. člen

ČASTNO RAZSODIŠČE

Častno razsodišče je pristojno za obravnavo in ugotavljanje zatrjevanih kršitev etičnega kodeksa, ki zavezujejo vsakega člana ali članico stranke ter za sprejem svetovalnih in načelnih mnenj o etičnih vprašanjih.

Častno razsodišče ima poleg tega še naslednje pristojnosti:

  • vodi postopek in ugotavlja odgovornost članice ali člana v zvezi z morebitnimi kršitvami statuta in programa stranke ter presoja ravnanja, ki niso v skladu z vrednotami stranke ali škodujejo njenemu ugledu in
  • na drugi stopnji odloča o pritožbah zoper sklep o zavrnitvi vpisa članice ali člana v register članic ali članov stranke.

Člane častnega razsodišča imenuje svet stranke in je odgovorno svetu stranke. Častno razsodišče stranke sestavlja pet članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Člani častnega razsodišča se sestajajo po potrebi.

Predsednik častnega razsodišča stranke mora s kršitvami seznaniti izvršilni odbor stranke, ki na podlagi podanega mnenja s strani častnega razsodišča sprejme dokončno odločitev glede izključitve člana iz stranke.

O pritožbah proti ukrepom častnega razsodišča v zvezi z morebitnimi kršitvami statuta, programa in etičnega kodeksa stranke ter presoji ravnanj, ki niso v skladu z vrednotami stranke ali škodujejo njenemu ugledu odloča izvršni odbor na prvem naslednjem zasedanju.

26. člen

ČLANSTVO V ORGANIH STRANKE

Mandat vseh organov stranke traja štiri leta, svojo funkcijo pa opravljajo do izvolitve novih organov.

Kolegijski organi stranke odločajo na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.

Kolegijski organi stranke veljavno odločajo, če je na seji navzoča več kot polovica članic in članov, in sicer z večino opredeljenih glasov navzočih članic in članov, razen v primerih, ko je z zakonom ali tem statutom določeno drugače.

Na korespondenčnih sejah mora biti omogočeno odločanje vsem članicam in članom organa, odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članic in članov organa.

Članice in člani kolegijskih organov stranke so se dolžni udeleževati sej organov, katerih članice oziroma člani so. V kolikor se članica oziroma član kolegijskega organa iz neopravičenih razlogov ne udeleži seje organa več kot trikrat v tekočem letu, mandat te članice oziroma člana kolegijskega organa preneha, ne glede na druge določbe statuta.

Natančnejše delo kolegijskih organov lahko določajo njihovi poslovniki in pravilniki.

 

III. Programski odbori

27. člen

PROGRAMSKI ODBORI

Programske odbore stranke ustanovi izvršni odbor stranke z namenom obravnave posameznih vsebinskih zadev, priprave ustreznih podlag in oblikovanja stališč za odločanje v organih stranke in poslanski skupini. Programski odbori se sestajajo po potrebi, morajo pa se sestati na predlog sveta ali izvršnega odbora stranke.

Programski odbori imajo predsednice ali predsednike, ki jih imenuje izvršni odbor stranke. Članice in člani programskih odborov so lahko vse osebe, ki za to izrazijo željo in jih vanj imenuje predsednica oziroma predsednik odbora. Članice in člani programskih odborov so lahko tudi osebe, ki niso članice ali člani stranke. Po funkciji so članice in člani posameznega programskega odbora članice in člani vlade ter poslanke in poslanci, in sicer glede na področje svojega dela v vladi oziroma delovnih telesih državnega zbora ali evropskega parlamenta.

 

IV. Lokalna organiziranost

28. člen

ORGANIZACIJSKE ENOTE NA LOKALNI RAVNI

Organizacijske enote stranke na lokalni ravni so lokalni odbori stranke, ki so lahko:

  • občinski odbor stranke, ki deluje na območju posamezne občine;
  • mestni odbor stranke, ki deluje na območju posamezne mestne občine;
  • regijski odbor stranke, ki lahko deluje na območju več občin.

Lokalni odbor potrdi izvršni odbor stranke na predlog članic ali članov stranke, katerih stalno prebivališče je na območju tega odbora.

Obvezni organi lokalnega odbora so zbor članic in članov kot najvišji organ in predsednica ali predsednik lokalnega odbora. V primeru velike števila članov ima lahko lokalni odbor tudi izvršni odbor.

Predsednico ali predsednika regijskega odbora imenuje izvršni odbor stranke.

Zbor članic in članov lokalnega odbora veljavno odloča, če so bili nanj najmanj 7 dni pred njegovim zasedanjem pisno vabljeni vsi članice in člani odbora in se ga udeležijo najmanj 3 članice oziroma člani.

Ustanavljanje, organiziranost in delovanje lokalnih odborov stranke se podrobneje določi s pravilnikom o ustanavljanju, organiziranosti in delovanju lokalnih odborov, ki ga sprejme izvršni odbor.

29. člen

PRAVILA LOKALNEGA ODBORA

Zbor članic in članov lokalnega odbora sprejme pravila, s katerimi podrobneje določi svojo organiziranost, delovanje in pristojnosti posameznih organov, mrežo organizacij v krajevnih, vaških ali četrtnih skupnostih ter finančno in materialno poslovanje in drugo.

Pravila iz prvega odstavka tega člena morajo biti v skladu s tem statutom, drugimi akti stranke, ki jih sprejemajo organi stranke na državni ravni organiziranosti, in programskimi cilji ter nalogami stranke, kar preverja nadzorni odbor stranke. Glede vprašanj, ki niso urejena s pravili lokalnega odbora, se uporabljajo neposredno določila tega statuta in drugih aktov stranke, ki jih sprejemajo organi stranke na državni ravni organiziranosti.

30. člen

KANDIDIRANJE V ORGANE LOKALNE SKUPNOSTI

Kandidatke in kandidate oziroma liste kandidatk in kandidatov za volitve v organe lokalne skupnosti določi zbor članic in članov lokalnega odbora s tajnim glasovanjem in v skladu z veljavno zakonodajo. V kolikor ima lokalni odbor izvršni odbor, kandidatke in kandidate oziroma liste kandidatk in kandidatov za volitve v organe lokalne skupnosti določi le-ta.

Lokalni odbor mora po opravljenem evidentiranju in pred odločanjem o kandidatkah in kandidatih za župansko funkcijo ter najvišje funkcije v organih lokalnih skupnosti zaprositi svet stranke za soglasje za uvrstitev posamezne kandidatke oziroma kandidata na kandidatno listo.

Podrobnejši postopek določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za volitve je lahko opredeljen s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme izvršni odbor stranke.

31. člen

POSLANSKA IN SVETNIŠKA SKUPINA

Poslanke in poslanci, ki so izvoljeni na listi stranke v predstavniške organe na ravni države in EU, ustanovijo poslanske skupine. Svetniki in svetnice, ki so izvoljeni na listi stranke v predstavniške organe na ravni lokalne skupnosti pa ustanovijo svetniške skupine.

Članice in člani poslanskih in svetniških skupin delujejo v skladu z ustavo in zakoni RS in so za svoje delo odgovorni volivkam in volivcem. Pri svojem delu upoštevajo statut in program stranke ter stališča organov stranke na državni ravni.

 

V. Javnost delovanja

32. člen

JAVNOST

Delovanje stranke je javno. Organ stranke lahko izjemoma zapre sejo za javnost, o čemer odloči organ z večino svojih članov.

33. člen

SPLETNA STRAN

Stranka zagotavlja javnost svojega delovanja tudi prek svoje uradne spletne strani in medijev.

 

VI. Volitve in imenovanja

34. člen

VOLITVE ORGANOV

Volitve organov so praviloma tajne, imenovanja pa pristojni organi opravijo z javnim glasovanjem.

Za izvedbo tajnih volitev organ, ki voli, ali organ, ki vodi postopke posameznih volitev, imenuje volilno komisijo, ki jo sestavljajo predsednica ali predsednik volilne komisije ter najmanj dve članici oziroma člana volilne komisije, izmed katerih nihče ne sme kandidirati na volitvah.

35. člen

POSTOPEK EVIDENTIRANJA

Organ, ki vodi postopek za posamezne voljene ali imenovane funkcije, mora postopek evidentiranja voditi tako, da ta omogoča opredeljevanje vsake članice in vsakega člana stranke, ki ima pravico voliti posamezen organ stranke.

Če veljavna zakonodaja ne določa drugače, morajo kandidatne liste za sestavo kolegijskih organov stranke na vseh ravneh zagotavljati najmanj tretjinsko zastopanost enega spola.

Glasuje se lahko le o kandidatkah in kandidatih, ki podajo pisno soglasje h kandidaturi. Kandidatke in kandidati so na glasovnicah razvrščeni po abecedi, prva črka pa je določena z žrebom, ki ga izvede organ, ki voli, ali organ, ki vodi postopke posameznih volitev.

36. člen

GLASOVANJE

Kadar je na kandidatni listi toliko kandidatk ali kandidatov, kolikor se jih voli, se voli tako, da se na glasovnici obkroži besedo ZA ali PROTI.

Kadar je na kandidatni listi več kandidatk ali kandidatov, kot se jih voli, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži številko pred imenom kandidatke ali kandidata.

37. člen

POTREBNA VEČINA

Za nosilca individualne funkcije je izvoljen kandidat ali  kandidatka, ki prejme večino veljavnih glasov, če ni v tem statutu drugače določeno.

Če noben kandidat ali kandidatka ne prejme večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma oziroma kandidatkama z največ prejetimi glasovi.

Če je več kandidatk ali kandidatov dobilo enako najvišje število glasov ali če je dvoje ali več kandidatk ali kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se med njimi izvede nov krog volitev.

Če tudi v drugem glasovanju nihče ne dobi večine veljavnih glasov, se izbira kandidatk ali kandidatov določi z žrebom.

38. člen

VOLITVE ZA KOLEGIJSKI ORGAN

Kadar je na kandidatni listi za kolegijske organe več kandidatk in kandidatov, kot se jih voli, so izvoljene ali izvoljeni tisti kandidati in kandidatke, ki dobijo največ glasov na oddanih veljavnih glasovnicah, do popolnitve števila voljenih  članic in članov kolegijskega organa stranke, pri čemer je treba upoštevati razmerje med spoloma v skladu z zakonodajo in določbami tega statuta.

Kadar je na kandidatni listi za kolegijske organe toliko kandidatk in kandidatov, kolikor se jih voli, so kandidatke in kandidati izvoljeni, če prejmejo večino veljavnih glasov. Če iz glasovnice ni razvidna volja volivca ali volivke, je glasovnica neveljavna.

Če je na volitvah za kolegijske organe dvoje ali več kandidatk ali kandidatov za zadnje mesto, ki se še voli, dobilo enako število glasov, se med njimi izvede nov krog volitev. Če tudi v drugem glasovanju nihče ne dobi večine veljavnih glasov, se izbira kandidatk ali kandidatov določi z žrebom.

39. člen

PODROBNEJŠA MERILA

Natančnejše postopke in merila za evidentiranje, oblikovanje kandidatnih list, volitve, ponovne in nadomestne volitve, imenovanja individualnih organov, članic in članov kolegijskih organov ter nosilk in nosilcev drugih funkcij lahko natančno določi pravilnik, ki ga sprejme izvršni odbor stranke. Ta pravilnik mora tudi določati pravico ugovora na potek volitev in določiti ukrepe v primeru ugotovitve nepravilnosti.

V pravilniku se določi tudi način uresničevanja zakonskih določb o enakopravni zastopanosti spolov.

 

VII. Prenehanje funkcij

40. člen

PRENEHANJE FUNKCIJE IN ODSTOP

Funkcija članici ali članu v individualnem ali kolegijskem organu preneha s pretekom mandata, z odstopom, izbrisom iz članstva, izstopom ali s smrtjo.

Odstop mora članica ali član pisno posredovati kolegijskemu organu, katerega članica ali član je. Kadar odstopa članica ali član individualnega organa, o svojem odstopu pisno obvesti izvršni odbor stranke.

41. člen

RAZREŠITEV IZ FUNKCIJE

Organi stranke lahko posamezne članice ali člane kolegijskih ali individualnih organov razrešijo. Za razrešitev se smiselno uporabljajo določbe, ki določajo izvolitev. O razrešitvi se odloča z javnim glasovanjem, če ta statut ne določa drugače.

Pobudo za razrešitev predsednice oziroma predsednika stranke, podpredsednice oziroma podpredsednika stranke in voljenih članic oziroma članov sveta stranke lahko poda svet stranke ali ena tretjina občinskih in mestnih odborov, pri čemer to odločitev sprejme najvišji organ občinskega ali mestnega odbora.

Razrešitev se opravi tako, da se o predlogu za razrešitev glasuje ZA ali PROTI. Organ oziroma članica ali član organa je razrešen/-a, če je večina veljavnih glasov za razrešitev.

Predlog razrešitve je mogoče podati, če članica oziroma član organa ali organ kot celota ne izvršuje statutarnih nalog in sprejetega programa ali etičnega kodeksa stranke.

Predlog za razrešitev organov, ki jih volijo vse članice in člani stranke ima status glasovanja o zaupnici in zanj ni potrebno podati posebnih razlogov.

V primeru odstopa ali razrešitve članice ali člana individualnega organa lahko izvršni odbor stranke na predlog predsednice ali predsednika stranke za čas do izvolitve nove članice oziroma člana tega individualnega organa imenuje vršilko ali vršilca dolžnosti funkcije, vendar največ za dobo šestih mesecev.

V primeru odstopa ali razrešitve članice ali člana kolegijskega organa lahko organ kooptira v članstvo nadomestno članico oziroma člana, vendar na tak način lahko organ dopolni največ 20 % članstva v organu.

 

VIII. Financiranje in delovanje

42. člen

PRIDOBIVANJE SREDSTEV

Stranka pridobiva sredstva za svoje delovanje s članarino, prispevki fizičnih oseb ter iz drugih z zakonom določenih virov.

Finančno in materialno poslovanje stranke lahko podrobneje ureja pravilnik, ki ga na predlog generalne sekretarke ali generalnega sekretarja stranke sprejme izvršni odbor stranke.

 

IX. Prenehanje, spojitev, pripojitev ali razdružitev stranke

43. člen

Predlog za prenehanje, spojitev, pripojitev ali razdružitev stranke lahko poda svet stranke ali najmanj tretjina članic in članov stranke. Predlog, ki mora biti podan v pisni obliki in mora vsebovati podpise predlagateljev, mora biti posredovan izvršnemu odboru stranke.

O prenehanju, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke na kongresu ali z glasovanjem po pošti odločajo vse članice in člani stranke.

Po preteku enomesečnega roka od podanega predloga mora predsednica ali predsednik stranke zahtevati odločanje članic in članov stranke o prenehanju, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke, na kongresu ali po pošti.

O nadaljnji uporabi in namenu vseh finančnih sredstev in drugega premoženja ter o pravnem nasledstvu v primeru prenehanja stranke oziroma v primeru izbrisa stranke iz registra odloča generalna sekretarka ali generalni sekretar stranke.

 

X. Prehodne in končne določbe

44. člen

Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut razen, če ni v tem statutu drugače določeno. Formalne uskladitve statuta na zahtevo registrskega organa lahko sprejme izvršni odbor in jih potrdi prvi naslednji kongres.

45. člen

Za ustanovni kongres roki in pogoji za evidentiranje in kandidiranje, določeni s tem statutom ne veljajo. Na ustanovnem kongresu se odloča in voli z javnim glasovanjem in sicer z večino opredeljenih glasov.

46. člen

Za nemoteno delovanje stranke in njenih organov, se na ustanovnem kongresu stranke izvolijo tudi članice in člani ter predsednica ali predsednik nadzornega odbora.

47. člen

Ustanovni kongres lahko na predlog predsednice ali predsednika imenuje v.d. generalnega sekretarja, ki izvede vse postopke, potrebne za vpis stranke v register in vzpostavi pogoje za pričetek dela stranke. Mandat v.d. generalnega sekretarja je omejen na največ tri mesece oziroma do imenovanja generalne sekretarke ali generalnega sekretarja.

48. člen

Statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme kongres.

49. člen

Statut stranke se objavi na uradni spletni strani stranke.

 

V Ljubljani, dne 21. 5. 2016

Naročite se na e-novice.

Prosim izpolnite spodnje podatke, hvala.

Uspešno ste se prijavili. Hvala