Program

Abeceda solidarnosti Zavezništva
Prenesite program v PDF obliki (1,1 MB)

Program

1. Rešitve za zavezniško vlado

Samo povezovalne politike lahko oblikujejo zavezništvo za boljšo prihodnost Slovenije. Zavedamo se, kaj lahko prispevamo k skupnim zmagam. V zavezništvo za prihodnji pameten in vzdržen razvoj lahko vložimo izvirne rešitve, znanja in prizadevanja. Z njimi si želimo pridobiti zaupanje volivk in volivcev; po njihovi uresničitvi naj nas sodijo.

1. Nova delovna mesta

S ciljnimi vlaganji v strateške panoge, učinkovitim razdolževanjem podjetij in tudi davčno razbremenitvijo gospodarstva bomo ustvarili pogoje za 60.000 novih delovnih mest v enem mandatnem obdobju. Ključna pri tem bodo podjetja z visoko dodano vrednostjo, obuditev gradbeništva s pomočjo energetske sanacije javnih in zasebnih stavb, ciljna vlaganja v infrastrukturne projekte z velikimi multiplikativnimi učinki in spodbujanje razvoja družinskih podjetij v turizmu ter kmetijstvu. Predvsem mladim želimo z jamstveno shemo in zagotovljenimi delovnimi mesti takoj po končanem študiju pokazati, kako je mogoče prevzeti prihodnost v svoje roke.

2. Demokratično so-odločanje

Boleče nizka udeležba na zadnjih evro-parlamentarnih volitvah je zadnje opozorilo: če ljudje ne bodo videli smisla in motiva v prevzemanju odgovornosti za politične odločitve, bodo z njihovo usodo upravljali skrajneži. Zato je ključno ponovno pritegniti zmerni, a resignirani del državljanov in državljank k demokratični so-udeležbi in so-odločanju. Zato bomo predlagali vrsto sprememb, ki bodo povečale možnost demokratične participacije vseh državljank in državljanov, obenem pa tudi odgovornost voljenih predstavnikov. Spremenili bomo volilni sistem in volilcem in volivkam omogočili večji vpliv na izbiro kandidata, vztrajali na zakonski neoporečnosti vseh kandidatov in uveljavljanju odgovornosti ter uvedli možnost odpoklica županov. Državni svet bomo spremenili v Državljanski svet, proučili možnosti volitev z elektronsko pošto in po zgledu evropske predlagali slovensko državljansko pobudo.

3. Odvzem nezakonito pridobljenega premoženja

Eden glavnih razlogov za globino krize v Sloveniji je bila požrešnost posameznikov, ki so se želeli okoristiti na račun drugih. V trenutku, ko moramo davkoplačevalci že nositi stroške sanacije javnega in bančnega sektorja, je nedopustno, da se v posmeh pravni državi nekateri izogibajo sodnim procesom, njihovo premoženje pa ostaja nedotaknjeno, kvečjemu prepisano na najbližje svojce. S spremembo zakonodaje smo že postavili temelje za hitrejši in učinkovitejši odvzem protipravno pridobljenega premoženja in onemogočili nekatere zlorabe s skrivanjem premoženja. A ker so tožilski in sodni postopki dolgotrajni, se bomo še bolj usmerili na učinkovito obdavčenje neprijavljenega premoženja. Poleg že vpeljanih mehanizmov bomo začeli z avtomatiziranim zajemanjem podatkov o premoženju, ki – na osnovi obstoječih in dostopnih podatkov! – omogoča, da se takoj odkrije razkorak med legalnimi viri dohodkov in dejanskim življenjskim stilom in premoženjem, ne glede na to, kje je to premoženje! Ne bo milosti ne za sistemsko korupcijo ne za izigravanje osnovnega družbenega fair-playa.

4. Zeleni gospodarski zagon

Med množico ukrepov s področja obnovljivih virov energije in zelenih vlaganj je poleg sistematičnega ločevanja in predelave odpadkov prav do potankosti osmišljena in pripravljena energetska sanacija stavb lahko ključni element prihodnjega slovenskega razvoja. Slovenci in Slovenke radi poskrbimo za svoje hiše, učenci in bolniki so upravičeni do brezhibnih bivalnih pogojev, gradbeni sektor bo lahko uvajal najsodobnejše postopke in rešitve – pa še evropska sredstva bodo pametno porabljena. A vse se začne z mikro-regulatornim okoljem: z množico dobro domišljenih in med seboj povezanih rešitev.

5. Za enakost žensk in moških

Eden od temeljnih elementov našega delovanja bo strogo spoštovanje visokih standardov na področju zagotavljanja enakosti spolov na vseh področjih življenja in dela, kakor jih v svoji analizi upošteva Evropski indeks enakosti spolov: delo, denar, znanje, čas, moč, zdravje, boj proti nasilju in neenakostim. Kjerkoli bomo zasledili diskriminacijske prakse na osnovi spola ali spolne usmerjenosti, bomo takoj reagirali. Nadaljevali bomo z zavzemanjem za čim bolj uravnoteženo zastopanost obeh spolov na vseh odločevalskih pozicijah, predvsem v politiki in gospodarstvu. Na naši listi za volitve v državni zbor bo polovica kandidatk in polovica kandidatov – nič manj in nič več! Zavzemali se bomo tudi, da bo v »zavezniški« vladi enako število ministric in ministrov.

6. Nov pristop v blažitvi učinkov klimatskih sprememb

Ledena ujma in poplave v naši bližnji soseščini so nas znova streznili, kako hitro postanemo nebogljeni pred silami narave – in kako velika in pomembna je v takih primerih moč solidarnosti. V Sloveniji je prav tradicija gasilstva, civilne zaščite in teritorialne obrambe tista kombinacija, ki nas je že velikokrat ubranila še hujšega. Zelena zaščitna politika stavi na pametno preventivo in na posebej organizirano strukturo sil, ki lahko učinkovito poveže vse deležnike za hiter in učinkovit odziv na elementarne nesreče. Zato bodo potrebne sistemske spremembe pri izvajanju preventivnih ukrepov, načrtovanju, usposabljanju, opremljanju sil za reševanje in pomoč. Mednarodni standardi (npr. Deklaracija iz Osla) že predvidevajo angažiranje vojaških sil in sredstev, kadar druge zmogljivosti ne zadoščajo. A Slovenija gre tu lahko korak dlje – in oblikuje nov pristop ne le doma, ampak ga lahko ponudi tudi prijateljem v stiski, kakor smo to storili ob poplavah v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Naravne nesreče predstavljajo danes vse večje tveganje za ohranitev doseženega razvoja in tudi nadaljnji razvoj družbe, zato moramo biti sposobni tveganja obvladovati doma, a obenem pripravljeni pomagati posledice naravnih in drugih nesreč odpravljati tam, kjer nastanejo (vzajemna solidarnost).

7. Nepopustljivi pri zaščiti osnovnih človekovih pravic

Koncept človekovih pravic je v najhujši krizi od konca hladne vojne. Številni neodgovorni so reševanje svetovne krize zlorabili za »pozabo« osnovnih človekovih pravic. Slovenija je v mednarodni skupnosti na srečo še vedno prepoznana kot zagovornica človekovih pravic in verodostojna sogovornica. Če naj upravičimo zaupanje zatiranih po svetu in izkoriščanih doma, moramo dosledno vztrajati na temeljni evropski tradiciji brezpogojne enakopravnosti, ki je vse od francoske revolucije naprej ni mogoče misliti brez svobode posameznika in bratstva med narodi. Zato bomo v Zavezništvu AB:

  • zagovarjali pravice otrok,
  • si aktivno prizadevali za spoštovanje narodnostnih manjšin in Romov,
  • se dosledno borili proti vsaki obliki diskriminacije in rasizma,
  • razkrivali sleherno nedopustno trgovino z delovno silo,
  • ščitili človekove pravice na polju zasebnega in javnega,
  • opozarjali na vsak pojav sovražnega govora v medijih in javnosti.

V ta namen bomo predlagali združitev številnih ustanov, ki pokrivajo vprašanja človekovih pravic, v en sam urad – in premislili o morebitnih sinergijah, če se teh vprašanj lotimo skupaj z zaščito naših rojakov po svetu in manjšin v soseščini.

2. Gospodarstvo

Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?

Slovenijo želimo umestiti v krog gospodarsko uspešnih držav. Prizadevali si bomo za razvojno naravnano, podjetniško usmerjeno, moderno, konkurenčno ter tržno družbeno odgovorno gospodarstvo, ki bo z rastjo dodane vrednosti in ustvarjanjem delovnih mest zagotavljalo trajnostni razvoj. Le tako razvojno usmerjeno gospodarstvo je lahko sogovornik in spodbujevalec razvoja drugih družbenih podsistemov: izobraževalnega, znanstvenega, zdravstvenega, socialnega in kulturnega. Uspešna, družbeno odgovorna in dobro vodena in upravljana podjetja predstavljajo globalno konkurenčno hrbtenico gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije.

Kaj je bilo najbolj narobe doslej?

  • nedelujoč bančni sistem,
  • prezadolžena podjetja,
  • davčno preobremenjeno delo in preveč administrativnih ovir v poslovanju,
  • delo na črno ogroža konkurenčnost malega gospodarstva in obrti.

Kaj je vlada Alenka Bratušek že naredila, da je šlo na bolje?

  • sanirala bančni sistem, da bo lahko z normalnim delovanjem prispeval k zagonu gospodarstva;
  • ustvarila pogoje za učinovitejše upravljanje državnega premoženja;
  • povrnila zaupanje mednarodnih trgov;
  • vzpostavila ničelno toleranco do korupcije;
  • z dosledno izterjavo davkov začela boj s sivo ekonomijo.

Strateške priložnosti Slovenije

Slovenija potrebuje sodobno strategijo gospodarskega razvoja, ki bo aktivirala primerljive prednosti slovenskega gospodarstva in slovenskih regij. V ta namen bomo nadgradili temeljne strateške dokumente države: Strategijo razvoja Slovenije, Nacionalni reformni program in Strategijo pametne specializacije.

  • Posebno pozornost bomo namenili razvoju, ki bo prinašal nova delovna mesta in imel multiplikativni učinek na celotno gospodarstvo in družbo.
  • Skrbeli bomo za pridobivanje novih znanj, spretnosti in veščin s povezovanjem izobraževalnega sistema in gospodarstva.
  • Izvozu in zagotavljanju mednarodne konkurenčnosti bomo posvetili največjo pozornost in podporo nosilcev ekonomske politike.
  • Ustvarili bomo pogoje za oživitev investicij v zasebnem sektorju in v javno infrastrukturo.
  • Podpora okolju socialnega podjetništva in zadružništva ter oblik delavskih podjetij.
  • Turizem kot generator razvoja: turistični produkti integrirajo visoko stopnjo znanja, strokovnosti, kreativnosti in inovativnosti, zato je nujno pozicioniranje turističnih produktov in prodajnih poti za doseganje višje ustvarjene vrednosti.

Kje se bo to najbolj poznalo državljankam in državljanom?

Gospodarska rast in pameten razvoj se bosta najbolj občutno poznala v naslednjih področjih vsakodnevnega življenja ljudi:

  • v elektrifikaciji prometa,
  • energetski učinkovitosti stavb,
  • infrastrukturnih naložbah,
  • naprednih tehnologijah v zdravstvu in farmacevtski industriji
  • ceni plina in strateški varnosti zaradi vključenosti v plinovod Južni tok.

Po katerem projektu boste sodili naše delo?

PAMETNA GOSPODARSKA RAST bo temeljila na spodbujanju inovacij, razvoja in raziskav v javni sferi in v zasebnem sektorju. Sodili jo boste po tem, kako uspešni bomo pri prenosu raziskovalnih rezultatov in dosežkov v gospodarske družbe in njihovo uspešno trženje. Pri tem bo poudarek na zelenih tehnologijah in okoljskih projektih, ki spodbujajo učinkovite rabe energije ter vertikalne povezave gospodarskih verig (npr. gozdarstvo in lesno predelovalna industrija).

3. Finance

Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?

Slovenija ima zaradi svojih naravnih danosti (geostrateški položaj, geografska raznovrstnost, bogati naravni viri) in ugodnih zgodovinskih pogojenosti (visoka izobrazbena struktura, dobra logistična povezanost, zdravi ekonomski temelji) še vedno priložnost postati enakopraven del širšega, evropskega ekonomskega prostora.
Članstvo v EU prinaša odprt in vključujoč trg s prostim pretokom blaga in storitev, skupni tehnoški premiki pa omogočajo nove priložnosti. Vendar se je po zaključni fazi obdobja stabilizacije gospodarstva zdaj treba osredotočiti na zagotavljanje pogojev dolgoročne vzdržne gospodarske rasti.
Utrjevanje stabilnosti makroekonomskega okolja bo temeljilo na nizki inflaciji, javnofinančnem ravnotežju, stabilnosti finančnega sistema, zniževanju javnega dolga do vzdržnih 60 % BDP in večanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in slovenskega poslovnega okolja.

Kaj je bilo najbolj narobe doslej?

  • nedelujoč bančni sistem,
  • neuravnotežene javne finance,
  • slabo upravljanje državnega premoženja.

Kaj je vlada Alenka Bratušek že naredila, da je šlo na bolje?

  • očistila bančne bilance in pričela proces razdolževanja podjetij,
  • vpisala fiskalno pravilo v ustavo,
  • vzpostavila pogoje za pregledno in učinkovito upravljanje državnega premoženja,
  • začela konsolidirati javne finance.

Strateške priložnosti Slovenije

  • Vzdržna gospodarska rast
  • Dokončati proces razdolževanja podjetij in čiščenja bančnih bilanc;
  • postopen in premišljen umik države iz gospodarstva;
  • izboljšati poslovno okolje, da bo privlačno za domače in tuje investicije;
  • strukturne reforme, ki spodbujajo konkurenco in zagotavljajo konkurenčnost gospodarstvu.

Vključujoča fiskalna konsolidacija

  • Uravnotežiti proračun sektorja države;
  • zmanjšati javni dolg na vzdržnejšo raven;
  • se soočiti z negativnimi demografskimi trendi in njihovimi posledicami;
  • povečati učinkovitost sektorja države.

Kje se bo to najbolj poznalo državljankam in državljanom?

Neposredne koristi tovrstnih ukrepov bodo naslednje:

  • razdolžena in bolj konkurenčna podjetja,
  • financiranje podjetij po konkurenčnih cenah,
  • premišljena privatizacija podjetij za učinkovitejše gospodarjenje,
  • neposredne tuje naložbe (greenfield),
  • stabilno davčno okolje (davčna stabilizacija) in
  • odprava administrativnih ovir.

A še veliko pomembnejši bodo učinki in koristi naslednjih prizadevanj:

  • v treh letih bo srednjeročno uravnotežen saldo države;

  • v petih letih zgornja raven javne porabe ne bo presegala 45 % BDP (takšna višina izdatkov ustreza dolgoročno vzdržni višini prihodkov države, zakonska formalizacija cilja pa poveča predvidljivost in privlačnost za investitorje);

  • v desetih letih bo dosežena dolgoročna raven javnega dolga 45% BDP (iz fiskalnega pakta izhaja obveznost javnega dolga pod 60 % BDP, a bo dodatno nižanje okrepilo finančno samostojnost države).

Po katerem projektu boste sodili naše delo?

STRUKTURNI FISKALNI UKREPI. Uspeh novega zavezništva slovenske politike se bo meril po tem, ali bomo zmogli moči in poguma za naslednji sklop reform: da z zdravstveno reformo racionaliziramo zdravstvo, s pokojninsko reformo zagotovimo vzdržnost javno-finančnega sistema, z reformo lokalne samouprave pa racionaliziramo poslovanje občin.

4. Lokalna samouprava

Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?

Če želimo imeti uspešno državo, morajo v prvi vrsti dobro delovati slovenske občine – in izpolnjevati naloge, ki jih je država z zakonom prenesla nanje. Za to potrebujejo lastna sredstva in jasne razvojne cilje. S tem državljani dobijo dobrega in zanesljivega sogovornika pri skupnem razvoju države. Družbeni dogovor glede števila pokrajin lahko dosežemo le z zelo jasno reformo lokalne samouprave, z jasno razdelitvijo nalog in sredstvi, ki jih občine potrebujejo za izvajanje. Lokalna participacija je ključna za uresničevanje dejanskih potreb lokalne skupnosti.
Števila občin ne bomo manjšali zgolj na podlagi »matematičnih« kriterijev, ampak bo reforma temeljila na jasnih kriterijih uspešnosti občin: ukinjene bodo le tiste, ki teh kriterijev ne dosegajo. Med takšne jasne in razvojno naravnane kriterije lahko sodijo: strošek poslovanja občine (stroški plač in administracije ter prostorskih in tehničnih pogojev) glede na število prebivalstva in na višino proračuna občine po prebivalcu; odstotek uspešnih podjetij v občini; uspešnost črpanja evropskih sredstev in kandidatur za EU projekte; pokritost in dostopnost javnih zavodov.

Kaj je bilo najbolj narobe doslej?

Razdrobljenost in preveliko število občin sta posledica političnih preračunavanj, ne pa resničnih potreb lokalne samouprave. Več kot tretjina občin ne more preživeti brez pomoči države, a si vseeno sleherna prizadeva imeti vse upravne in družbene ter gospodarske točke, kar je v praksi neizvedljivo. Lokalne skupnosti v zadnjem desetletju prepogosto vlagajo le še v prometno infrastrukturo lokalnega pomena (pločniki, krožišča). Občine nimajo urejenega obveznega izvornega davka, ki bi omogočal avtonomijo lokalne skupnosti.

Kaj je vlada Alenka Bratušek že naredila, da je šlo na bolje?

  • spremenila Zakon o upravljanju premoženja države, pokrajin in občin,
  • spremenila Zakon o graditvi objektov.

Strateške priložnosti Slovenije

  • boljše črpanje evropskih sredstev s projekti »ready – steady – go« (RSG),
  • večje povezovanje občin,
  • večja pomoč lokalne skupnosti drobnemu gospodarstvu,
  • poenostavljanje postopkov uprave,
  • dokončanje načrtovanja v prostoru – OPN,
  • večanje neprofitnega javnega stanovanjskega fonda,
  • podpora čez-mejnemu sodelovanju in povezovanju obmejnih območij Slovenije s sosedi.

Kje se bo to najbolj poznalo državljankam in državljanom?

  • Prijazna in učinkovita občinska uprava,
  • hitro in učinkovito črpanje evropskih sredstev,
  • večji učinki pri izvajanju nalog v lokalni samoupravi,
  • večji interes investitorjev ter dodatna sredstva za komunalno infrastrukturo,
  • manjša migracija občanov v mesta z večjimi priložnostmi.

Po katerem projektu boste sodili naše delo?

PREMIŠLJEN NEPREMIČNINSKI DAVEK. S premišljeno uvedbo nepremičninskega davka, ki bi v prihodnosti bil 100 % davek občine, bi se uredila razmerja z novo formulo financiranja občin, kar bi pripeljalo do vzdržnosti občin in povezovanja, ne pa ustanavljanja novih.

5. Pravosodje in pravna država

Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?

S spoštovanjem etičnih standardov in načel integritete ter nadaljnjim odločnim bojem proti korupciji hočemo povrniti zaupanje ljudi v to, da živijo v državi, kjer vladata pravo in enakost pred zakonom. Maksimalna transparentnost pri upravljanju z državnim premoženjem in s sredstvi davkoplačevalcev bo onemogočila ponovitev zlorab iz preteklosti. Pri boju s korupcijo ter gospodarskim in organiziranim kriminalom morajo večji učinkovitosti sodišč slediti še hitrejši in bolj učinkoviti preiskovalni postopki pod vodstvom tožilstva. S korenito reformo izobraževanja sodnikov in tožilcev se morajo v te poklice vrniti najkvalitetnejši kadri, z bolj predvidljivo in jasnejšo sodno prakso pa se bo postopoma povečevalo zaupanje v pravosodne organe.

Kaj je bilo najbolj narobe doslej?

  • občutek, da pred zakonom nismo vsi enaki, nezaupanje v pravno državo,
  • razraščajoča korupcija v vseh porah družbe (še posebej boleče v zdravstvu in vrhovih oblasti),
  • še vedno predolgi sodni postopki,
  • neučinkovit odvzem premoženja nezakonitega izvora,
  • prezapletena zakonodaja in neenotna sodna praksa.

Kaj je vlada Alenka Bratušek že naredila, da je šlo na bolje?

  • sprejela konkreten program ukrepov za izpolnitev vseh 15 zavez senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK);
  • podpisala dogovor s sodno vejo oblasti za doseganje večje učinkovitosti delovanja sodstva;
  • zagotovila dodatna sredstva in dodatna tožilska mesta za pregon korupcije ter gospodarskega in organiziranega kriminala;
  • sprejela zakonske spremembe, potrebne za učinkovitejšo zaplembo premoženja nezakonitega izvora;
  • uvedla 70-odstotno davčno stopnjo na neprijavljene prihodke;
  • uvedla nadzor javnosti nad porabo sredstev podjetij v državni lasti.

Strateške priložnosti Slovenije

  • sprememba volilnega sistema – večji vpliv volivcev in volivk na izvolitev kandidata;
  • strokovni razvoj pravosodja, večja učinkovitost in kakovost sojenja;
  • učinkovitejši pregon gospodarskega in organiziranega kriminala;
  • nadaljnje spodbujanje alternativnih oblik reševanja sporov, predvsem med gospodarskimi subjekti.

Kje se bo to najbolj poznalo državljankam in državljanom?

Z izpolnjevanjem 15 zahtev KPK bo Slovenija dobila odgovore na nekatera najbolj boleča vprašanja: izgradnja projekta TEŠ 6 bo končno revidirana, nato pa mora dobiti še svoj kazenskopravni in odškodninski epilog. Enako velja za kazenski in odškodninski pregon tistih, ki so povzročili bančno luknjo. Centralizirano javno naročanje v zdravstvu in dokončna ureditev področja javnih naročil bosta prekinila odtekanje javnih sredstev in omogočila boljše javno zdravstvo. Povečevanje učinkovitosti sodstva in večja predvidljivost odločanja bosta pripeljala do hitrejših sodnih izidov in bolj predvidljive sodne prakse.

Po katerem projektu boste sodili naše delo?

BOJ PROTI KORUPCIJI. Največjo družbeno korist je mogoče doseči z resnim in s strani vlade koordiniranim bojem proti korupciji, ki zajema maksimalno transparentnost zaradi preprečevanje korupcije (npr. pri javnih naročilih), dosleden javni nadzor nad porabo sredstev ter učinkovit in hiter pregon in kaznovanje povzročiteljev korupcijskih ravnanj.

6. Zunanja politika

Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?

Slovenska zunanja politika mora temeljiti na spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter vladavini prava. Zavzemamo se za vključevalno zunanjo politiko, katere cilj je zagotavljanje stabilnosti in miru v naši bližnji okolici ter drugod po svetu. Še naprej bomo krepili Slovenijo kot državo, ki zna zaščititi svoje interese, a hkrati spoštuje temeljna načela in vrednote ter upošteva sprejete obveznosti, razume mednarodno okolje in uspe predlagati rešitve za aktualna odprta vprašanja. S svojim delom v mednarodni skupnosti si mora Slovenija prizadevati za spodbujanje trajnostnega razvoja ter podpirati skrb za okolje in naravne vire. Odkar je članica EU postala tudi Hrvaška, Slovenija meji zgolj na države članice EU, kar je porok za mir, sožitje in boljše gospodarsko sodelovanje.

Kaj je bilo najbolj narobe doslej?

  • Še vedno nimamo sprejete nove strategije zunanje politike, ki bi morala temeljiti na visoki stopnji soglasja – ne zgolj med političnimi strankami, pač pa tudi med ostalimi deležniki na področju zunanje politike.
  • Slovenija ni vedno najbolj uspešno reševala odprtih vprašanj s sosedami, zato je treba odnose z državami v soseščini dodatno okrepiti in poglobiti.
  • Ni v zadostni meri izkoriščala potenciala gospodarske diplomacije, s katero bi nudila podporo gospodarskim subjektom pri njihovem vstopanju na tuje trge.
  • Mreža diplomatsko-konzularnih predstavništev se ni v zadostni meri širila na območja, kjer beležijo najvišjo gospodarsko rast, zlasti v države BRICS, Bližnjega vzhoda, Perzijskega zaliva, Afrike ter Azije (Južna Koreja in Indonezija).

Kaj je vlada Alenka Bratušek že naredila, da je šlo na bolje?

  • Slovenija je ostala med državami, ki zmorejo izzive reševati same;
  • ni krčila mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev;
  • večnamensko ladjo Triglav je vključila v humanitarno akcijo reševanja beguncev »Naše morje«;
  • nesebično pomagala prizadetim v poplavah v BIH ter Srbiji.

Strateške priložnosti Slovenije

  • pomoč diplomacije pri vstopanju slovenskega gospodarstva na tuje trge;
  • ohranjanje in nadgrajevanje dobrih odnosov s sosednjimi državami;
  • uveljavljanje interesov Slovenije v okviru skupnega odločanja v okviru EU;
  • utrjevanje vloge vodilne države pri sodelovanju med EU in državami Zahodnega Balkana, predvsem v luči usmerjanja ter svetovanja pri približevanju Evropski uniji in zvezi NATO;
  • aktivna vloga v prizadevanjih za ohranjanje miru na zunanjih mejah EU ter zavzemanje za dosledno spoštovanje človekovih pravic.

Kje se bo to najbolj poznalo državljankam in državljanom?

Varnost Slovenije in njena blaginja sta tesno povezani s stabilnim mednarodnim okoljem. To velja zlasti za bližnjo soseščino, v času globalizacije in prepletenosti svetovnega gospodarstva pa tudi širše v regiji in svetu. Spodbujanje stabilnosti in sodelovanja med državami zato neposredno prispeva k ohranjanju miru, spoštovanju temeljnih človekovih pravic ter poglabljanju gospodarskega sodelovanja med državami.

Po katerem projektu boste sodili naše delo?

SPREJETJE NOVEGA STRATEŠKEGA DOKUMENTA NA PODROČJU ZUNANJE POLITIKE. Nujno je sprejetje novega strateškega dokumenta, ki mora začrtati strateške cilje zunanje politike in določiti vlogo Slovenije v svetu v obdobju naslednjega desetletja. Prepuščati iskanje teh odgovorov vsakokratni oblasti ni niti dolgoročno stabilno niti sprejemljivo s strokovnega vidika. Več naporov moramo vložiti v razvoj gospodarskih odnosov z ostalimi državami sveta. Spremembe v svetu se namreč odražajo tudi na gospodarski sliki sveta. Gospodarski krepitvi nekaterih držav sledi tudi selitev centrov moči. S tem svet postaja kompleksnejši, vloga Slovenije in Evropske unije v njem pa spremenjena, drugačna. Ključen je naš hiter, pravilen in učinkovit odziv nanje. Bolj kot zanašati se zgolj na (omejene) naravne vire, je smotrno obrniti se k (neomejenim) človeškim virom. Zlasti k znanju, inovativnosti, ustvarjalnosti in medsebojnem sodelovanju. Zato bo v procesu oblikovanja politik pomembno vlogo odigrala strokovna javnost, domače gospodarstvo in civilna družba.

7. Obramba in zaščita

Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?

Želimo soustvariti takšen obrambno-varnostni sistem, da bo še naprej služil državljankam in državljanom in bo pripravljen na izzive sodobnega sveta.

Kaj je bilo najbolj narobe doslej?

  • V slovenskem obrambnem proračunu namenimo za plače 80 %, za vzdrževanje opreme 17 % ter za modernizacijo le 3 %;
  • nepremišljeni nakupi opreme v preteklosti;
  • področna zakonodaja je zastarela in ne odraža dejanskih potreb varnostnega in obrambnega sistema;
  • v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sta pomanjkljivo uravnotežena poklicnost in prostovoljstvo. Poklicno raven bomo morali dvigniti na lokalni ravni, prostovoljstvo pa še bolj spodbujati.
  • Prepogoste reorganizacije Slovenske vojske. Vojska mora imeti stabilen razvoj na področju kadrov, financ ter organizacije.

Kaj je vlada Alenka Bratušek že naredila, da je šlo na bolje?

  • za uporabo v civilne namene aktivirala vojaško bolnišnico ROLE 2;
  • vključila večnamensko ladjo Triglav v humanitarno akcijo reševanja beguncev »Naše morje«
  • koristno in učinkovito uporabljala vojaško letalo Falcon.

Strateške priložnosti Slovenije

  • aktivno sodelovanje obrambnega sistema pri povezovanju visoko tehnoloških, inovativnih podjetij ter projektov pri Evropski obrambni agenciji;
  • aktivna podpora podjetjem na področju sodelovanja obrambne industrije v tujini, kajti vsako delovno mesto v gospodarstvu je pomembno;
  • utrjevati vlogo vodilne države na Zahodnem Balkanu, predvsem v luči usmerjanja in svetovanja pri približevanju Severnoatlantskemu zavezništvu in obrambnih reformah.

Kje se bo to najbolj poznalo državljankam in državljanom?

Okrepilo se bo sodelovanje med civilnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami ter obrambnim sistemom in sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na področju nabave opreme za celotni obrambno-varnostni sistem bodo imela prednost sredstva, ki zagotavljajo dvojno uporabnost – torej bodo tudi v miru v javnem interesu. Racionalizacija stroškov delovanja bo skupaj s procesi integracije znotraj Ministrstva za obrambo prinesla nujne prihranke. Mednarodna naročila znotraj zavezništva bodo zmanjšala stroške nabav sredstev. Z aktivnejšo vlogo obrambne industrije v tujini bo mogoče odpreti nova delovna mesta v gospodarstvu.

Po katerem projektu boste sodili naše delo?

TRANSFORMACIJA OBRAMBNO VARNOSTNEGA SISTEMA. Uspešna preobrazba sistema je pomembna za našo varnost. Varnost je kot zdravje: ko nam dobro služi, ji ne posvečamo dovolj pozornosti; ko pa gre kaj narobe, je ponavadi prepozno. Ne dovolimo si, da bi bili na obrambno varnostnem področju kdaj neodporni.

8. Izobraževanje in znanost

Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?

Država mora zagotavljati pogoje za kakovosten javni sistem vzgoje in izobraževanja od vrtcev do univerz, pri čemer mora ob kvaliteti skrbeti tudi za enakopraven dostop vseh do celotnega sistema ter zagotoviti varno in zdravo okolje za vse udeležence v izobraževalnem procesu. Znanje mora postati temeljna vrednota družbe – z razvijanjem delovnih in učnih navad otrok in učencev, individualne odgovornosti za razvoj, sistematičnim razvijanjem zavesti o pomembnosti znanja ter pismenosti in sposobnosti učenja. To je moč doseči le z dobro usposobljenimi pedagoškimi delavci in z ustreznimi pogoji za delovanje vzgojno-izobraževalnih inštitucij.

Kaj je bilo najbolj narobe doslej?

Delovanje šolskega sistema ni bilo stabilno. Rešitve na področju šolstva se ne smejo spreminjati prepogosto (celo večkrat na leto!). Vsako spremembo je treba po premišljeni konceptualizaciji, poskusnem in postopnem uvajanju najprej do konca vpeljati, nato evalvirati in šele na osnovi rezultatov temeljite evalvacije načrtovati možne spremembe.

Kaj je vlada Alenka Bratušek že naredila, da je šlo na bolje?

  • prenašala znanja v gospodarstvo s spodbujanjem ustanavljanja gospodarskih družb s strani raziskovalnih institucij (spin-off podjetij).

Strateške priložnosti Slovenije

  • Osnovno in srednje šolstvo primarno usmerjena v razvoj otroka v radovedno in odgovorno osebo. Ob ohranjanju visokih standardov pridobljenih znanj bo posebna pozornost namenjena kompleksnim vzgojnim ciljem, ki morajo temeljiti na osnovnih vrednotah, kot so svoboda, enakopravnost, pravičnost in solidarnost.
  • Temeljno poslanstvo visokošolskega sistema je učinkovito ohranjanje, akumuliranje in kakovostno posredovanje širokega nabora specializiranih vednosti in znanj, in s tem prispevek h kulturnemu, političnemu, ekonomskemu in splošnemu razvoju družbe. To je mogoče le ob kakovostnem povezovanju izobraževalnega in raziskovalnega dela ter učinkovitem prenašanju v gospodarstvo in v druge sfere življenja.
  • Uvedba financiranja raziskovalnih ustanov po učinku, kar bo ključno prispevalo k večji kvaliteti raziskovalnega in razvojnega dela v javnih raziskovalnih organizacijah.
  • Vztrajanje na kriterijih kakovosti in mednarodne uspešnosti pri spodbujanju znanstveno-raziskovalnih skupin in ustanov.

Kje se bo to najbolj poznalo državljankam in državljanom?

  • Ohranjeni bodo visoki standardi predšolske vzgoje v vrtcih, ki so možni samo ob ustreznih prostorskih in kadrovskih normativih.
  • Ohranjeni bodo vzdržni normativi in zagotovljeno zadostno financiranje. Pri tem bo posebna pozornost namenjena otrokom iz deprivilegiranih okolij.
  • Racionalizacija sistema pisanja učbenikov v šolah bo prinesla rešitve, ki bodo v korist tako v smislu večjega znanja naših otrok kot socialne občutljivosti države.
  • Prenovljen bo sistem mature in gimnazijskega kurikula (v skladu s predlogi Bele knjige o vzgoji in izobraževanju).
  • Zanimanje za srednje strokovno izobraževanje bo spodbujano s kadrovskimi štipendijami, zagotovljena bo vzdržna mreža dijaških domov.
  • Ob dosledni skrbi za razvoj slovenskega jezika na področjih specializiranih strokovnih in znanstvenih vsebin bo z mednarodno mobilnostjo profesorjev in študentov zagotovljena odprtost študijskih programov.
  • Z dvigom matematične, naravoslovne in bralne pismenosti krepko nad povprečje OECD (danes 514 točk) bodo dijaki kompetentnejši in ustvarjalnejši.

Po katerem projektu boste sodili naše delo?

AVTONOMIJA VISOKOŠOLSKIH INSTITUCIJ. Ob nujni reformi visokošolskega študija bo prav aktivno sodelovanje vseh deležnikov, vključno z najbolj kritičnimi predstavniki študentov, in spoštovanje avtonomije ustanov predpogoj za dosego družbenega poslanstva visokega šolstva.

9. Mladi

Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?

Mladi želimo polno dostopnost do izobraževalnega sistema za vse, ne glede na družbeni status. Vzpostaviti želimo ravnovesje na trgu dela med »svežo krvjo« in izkušenejšimi, ki prenašajo svoje znanje na mlajše generacije. Kot ključnega igralca pri tem vidimo Zavod RS za zaposlovanje, ki bi z večjo vpletenostjo v izobraževalni sistem in trg dela lahko predvidel prihodnje trende ter tako aktivno vplival na oba sistema. Želimo imeti več možnosti za oblikovanje samostojnega življenjskega okolja ter s tem tudi boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Želimo biti aktivni nosilci družbenih sprememb.

Kaj je bilo najbolj narobe doslej?

  • Velik razkorak med zastarelim izobraževalnim sistemom in potrebami trga dela;
  • stopnja nezaposlenosti med mladimi;
  • vstop na trg dela je pozen, prehod na samostojno življenjsko pot zaradi neurejenega trga nepremičnin še dodatno otežen;
  • študentsko delo ima pogosto prvine redne zaposlitve.

Kaj je vlada Alenka Bratušek že naredila, da je šlo na bolje?

  • sprejela jamstveno shemo za mlade,
  • začela reformo študentskega dela,
  • začela reformo visokošolskega izobraževanja.

Strateške priložnosti Slovenije

  • Vlaganje v vse ravni izobraževanja ter sobivanje vrhunskih javnih izobraževalnih ustanov z zasebnimi izobraževalnimi ustanovami;
  • poudarek na »življenjskih« vsebinah, kot so državljanska vzgoja, mednarodne in medkulturne izmenjave, družbena toleranca in reševanje izzivov;
  • spodbujanje sodobnih oblik dela (co-working), podjetniški pospeševalniki in inkubatorji, karierno usmerjanje že v zgodnji fazi izobraževalnega sistema;
  • spodbujanje samostojnega življenja in opolnomočenje mladih kot nosilcev družbenih sprememb.

Kje se bo to najbolj poznalo državljankam in državljanom?

Z večjimi vlaganji v izobraževalni sistem bosta zrasla konkurenčnost in ugled države, ki bosta temeljila predvsem na znanju, tehnološkem napredku in inovacijah. Višja ko bo motivacija za podjetniško udejstvovanje, večja bo možnost za uspeh podjetij kot novih zaposlovalcev. Mladi bodo tako hitreje našli kakovostnejšo zaposlitev, kar bo prej vodilo do izpolnitve pogojev za samostojno življenjsko pot – in aktivno odločevalsko vlogo v družbenem življenju.

Po katerem projektu boste sodili naše delo?

STANOVANJA MLADIM. S subvencioniranjem najemnin, neprofitnimi stanovanji, trajnim najemom z možnostjo ugodnejšega odkupa ter spodbujanjem menjave stanovanj želimo poskrbeti za ta predpogoj oblikovanja samostojnejšega življenja mladih.

10. Kultura

Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?

Slovenska kultura je izjemna ustvarjalna sila, ki je izoblikovala samozavest slovenskega naroda in ki še danes na številnih področjih, od gledališča, knjige, filma in glasbe prek muzejske in razstavne dejavnosti do sodobnih umetniških izrazov in ljubiteljske kulture izkazuje visoko raven in raznovrstnost. Kultura bistveno prispeva h kakovosti življenja vsakega posameznika, zato mora biti odprto polje za ustvarjalno svobodo in razvojni laboratorij najbolj drznih premislekov o prihodnosti. Dostopnost slovenske kulture in njen pomen za razvoj vsakega posameznika je tista podstat ustvarjalnega preboja, ki bo prinesel razvoj vsakega izmed nas ter družbe kot celote, zato bomo zlasti mladim ustvarjalcem omogočili razvoj njihovih potencialov.

Kaj je bilo najbolj narobe doslej?

  • Spričo gospodarske krize je kulturna ustvarjalnost v krču: kriza se pozna tako na ravni produkcije in položaja umetnikov kot na ravni potrošnje;
  • ne odpira se dovolj za nove ustvarjalne pobude mladih generacij;
  • javni sektor je še vedno preveč zaprt za sodelovanje tako z nevladnim, zasebnim sektorjem kot z samozaposlenimi;
  • kulturo se širše v družbi še vedno prevečkrat dojema kot dobrino, ki jo lahko v krizi najprej pogrešimo.

Kaj je vlada Alenka Bratušek že naredila, da bo šlo na bolje?

  • Ponovno ustanovila Ministrstvo za kulturo in s tem kulturi povrnila status vladne kategorije ter sogovornice z vsemi ostalimi ministrstvi;
  • s pripravo Zakona o enotni ceni knjige in Zakona o slovenskem avdiovizualnem centru postavila trdne temelje za delovanje slovenske knjige in slovenskega filma;
  • s sprejetjem Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017 utrla pot kulturi kot javni dobrini, ki mora biti dostopna vsem državljanom.

Strateške priložnosti Slovenije

  • Razumevanje kulture kot ključne razvojne kategorije kvalitete življenja posameznika in socialne kohezivnosti, zato njeno
  • sovplivanje na druge javne politike (gospodarsko, izobraževalno, raziskovalno, prostorsko);
  • dostopnost kulture na celotnem območju Slovenije in večja zaveza lokalnih skupnosti k strateškemu razvoju kulture;
  • kulturne industrije so med najhitreje rastočimi gospodarskimi panogami in pot v kreativno ekonomijo;
  • kulturno-umetnostna vzgoja kot vložek v razvoj ustvarjalnega posameznika v slehernem življenjskem obdobju.

Kje se bo to najbolj poznalo državljankam in državljanom?

Ustvarjalnost na področju kulture ne bo podrejena nobenemu diktatu, ne finančnemu, ne uradniškemu, ne diktatu trga ali gledalcev. Le tako bo svobodna. Ljudem bodo dostopne kakovostne in raznovrstne kulturne dobrine, kulturna ustvarjalnost pa se bo lahko razvijala v vsej svoji paleti, od estetskih prek generacijskih predpostavk do razvojnih povezav z drugimi področji. Število zaposlenih na področjih kulture se bo povečalo za 10 %, na voljo bo 5 % več knjig slovenskih založb, za petino več bo kakovostnih slovenskih dolgometražnih igranih filmov in za vsaj 10 % se bo povečalo število projektov s področja oblikovanja, ki bodo doživeli redno proizvodnjo, povečalo se bo članstvo v splošnih knjižnicah nad pol milijona, povečala se bo participacija državljanov v kulturnih dejavnostih. S povezovanjem šolske in kulturne politike pa bo v naslednjem obdobju Slovenija na lestvici mednarodne raziskave Pisa popravila svoj položaj (danes je s 481 točkami pod povprečjem OECD).

Po katerem projektu boste sodili naše delo?

LIPICA. Z zakonskimi spremembami, medresorskimi programskimi usmeritvami ter investicijskimi projekti bomo javno kulturno infrastrukturo, kulturne in naravne spomenike zaščitili in predstavili domačemu in tujemu občinstvu. Oživili in razvili bomo vse potenciale Lipice, tega bisera naše kulturne in naravne dediščine, ki potrebuje spodbude tako z vidika kobilarne kot javne službe kakor tudi z vidika turističnega središča.

11. Informacijska družba

Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?

Preobrazba Slovenije v informacijsko družbo se odvija na stihijski način, brez jasnega konsenza o smeri razvoja. Zavzemali se bomo za uravnotežen razvoj digitalnega okolja, ki spodbuja aktivno državljanstvo, zagotavlja visoke standarde spoštovanja in uveljavljanja človekovih pravic, vzpostavlja boljšo komunikacijo z digitalizirano javno upravo in podpira večjo konkurenčnost in dinamičnost gospodarstva.

Kaj je bilo najbolj narobe doslej?

  • odsotnost vizije o smeri razvoja,
  • nizka prioritetnost tematike informacijske družbe.

Kaj je vlada Alenka Bratušek že naredila, da je šlo na bolje?

  • vzpostavila nekonfliktno politično klimo, v kateri je sploh možno organizirati družbeni konsenz o razvoju digitalne javne sfere.

Strateške priložnosti Slovenije

Slovenija na prvem mestu potrebuje fokusirano strategijo razvoja infrastruktur ter zakonodaje za delovanje demokratične in konkurenčne informacijske družbe ter gospodarstva. Glavne točke strategije so:

  • Odgovorno in ambiciozno pokrivanje belih lis ter zagotavljanje dvosmerne 1Gb pasovne širine.
  • Razvoj e-uprave v smeri večje odprtosti in prijaznosti uporabnikom (državljanom in računalnikom) po najvišjih standardih.
  • Vključitev digitalnih veščin in znanj v izobraževalne kurikule po celi širini in višini izobraževalnega sistema.
  • Univerzalni dostop do nefiltriranih digitalnih in spletnih vsebin kot temeljna človekova pravica.
  • Posodobitev zakonskega okvirja glede intelektualne lastnine in zaščite zasebnosti v digitalni dobi.
  • Agilna podpora tehnološkim start-upom in kreativni industriji kot najbolj dinamičnim delom gospodarstva, neposredno odvisnim od razvitosti informacijske družbe.
  • Tvorna udeležba v telesih EU ob snovanju in sprejemanju daljnosežnih odločitev o nadaljnjem razvoju informacijske družbe.

Kje se bo to najbolj poznalo državljankam in državljanom?

Razvoj komunikacijskih infrastruktur pogojuje kakovost in učinkovitost vseh procesov. Najbolj opazne posledice za državljane so:

  • povečana transparentnost delovanja državne uprave,
  • višanje digitalne pismenosti in posledično višja zaposljivost,
  • osnova za aktivnejšo udeležbo v družbenih procesih.

Po katerem projektu boste sodili naše delo?

UNIVERZALNA DOSTOPNOST do digitalnih vsebin, kombinirana z močnim pospeškom v razvoju infrastruktur in z agilno artikulacijo naprednega zakonodajnega okvirja, bo ustvarila solidno holistično podlago za večanje kakovosti življenja in delovanja državljanov ter za zagon konkurenčnosti gospodarstva.

12. Zdravstvo

Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?

Hitro prilagodljivo na spremembe, a zaradi tega ne prehitro ranljivo. Ob vključitvi vseh deležnikov v zdravstvu bomo začeli s sistemskimi ukrepi, a pri tem ne zanemarili vrste manjših korakov, s katerimi se celo brez spremembe zakonodaje že lahko izvaja zdravstvena reforma. Četudi je primerjalno z EU pri nas zaposlenega manj zdravstvenega kadra in dajemo 20 % manj denarja na prebivalca, še vedno dobimo največ zdravja za 1 evro. Reforma je nujna, da odpravimo čakalne vrste, povečamo dostopnost, dvignemo kakovost storitve in ne izgubimo stika z razvojno medicino. Cilj sprememb je ohranitev široko dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva, ki mora temeljiti na načelih solidarnosti, pravičnosti in dostopnosti.

Kaj je bilo najbolj narobe doslej?

Dvajset let nismo izvedli zdravstvene reforme, zato izgubljamo stik s svetovnimi gospodarskimi razmerami, demografskimi spremembami in razvojem medicine. Prišlo je do razkoraka med finančno vzdržnostjo in pravicami pacientov. Sistem se je namesto s strukturnimi spremembami uravnotežil z anomalijami, zdravstvena blagajna pa destabilizirala. To ima za posledico podaljševanje čakalnih dob, padec kakovosti in povečanje neenakosti v dostopu pacientov.

Kaj je vlada Alenka Bratušek že naredila, da je šlo na bolje?

  • povečala črpanje EU sredstev ter začela z izgradnjo mreže urgentnih centrov;
  • s centralnim naročanjem – tudi v tujini – in upoštevanjem izsledkov računskega sodišča se je spopadla s korupcijo v zdravstvu;
  • dokončala novo opremljeni hematološki oddelek UKC Ljubljana in se lotila sanacije vodovoda na onkologiji.

Strateške priložnosti Slovenije

  • reforma zdravstva, ki ohranja in krepi javno zdravstvo, pacienta pa postavlja v središče reforme, s čimer sledi dinamiki časa, razvoju medicine in potrebam prebivalcev;
  • preoblikovati je treba košarico pravic in redefinirati financiranje;
  • mrežo urgentnih centrov implementirati v prakso;
  • v vladnem programu zdravstvo postaviti med prioritete.

Kje se bo to najbolj poznalo državljankam in državljanom?

Vse spremembe morajo voditi v smer povečanja kakovosti, učinkovitosti in varnosti. V preventivi je največja dodana vrednost tako za posameznika kot za družbo v celoti. Skrajšale se bodo čakalne vrste, saj so ekonomsko nesmiselne, etično in strokovno pa vprašljive. Osnovne koristi krepitve javnega zdravstva po načelih solidarnosti, pravičnosti in dostopnosti bodo:

  • manjša razdrobljenost klinične poti in s tem prihranek časa za pacienta, predvsem pa izogib nepotrebnih napotitev;
  • čimprejšnja vrnitev pacienta v aktivno vlogo v družbi – zmanjšanje bolniškega staleža;
  • finančna stabilnost mora vključiti tudi dolgotrajno oskrbo;
  • konkurenčnost zdravstvenega trga bo povečala učinkovitost, država pa bo skrbela za nadzor kakovosti.

Konkretno to pomeni, da bomo:

  • zmanjšali čakalne dobe z zaposlitvijo več mladih zdravnikov, ki so trenutno brez zaposlitve;
  • bolj smiselno razmejili in razdelili delo med zdravniki, ki opravljajo zdravniško službo in so obenem redni profesorji na medicinskih fakultetah;
  • poskrbeli za prenos dela na mlajše zdravnike (starejši pa bi sodelovali kot mentorji);
  • uredili stimulativno plačilo po delu za zdravnike specialiste, pri katerih je manjše povpraševanje po delu (npr. družinski zdravniki);
  • bolje upravljali zdravstvene zavode.

Po katerem projektu boste sodili naše delo?

KRAJŠE ČAKALNE VRSTE. S sinergijo učinkov povezovanja državnega in zasebnega znotraj javnega zdravstva, posledično večjo optimizacijo procesov, z vpeljavo informacijske tehnologije, predvsem pa s stabilizacijo finačnih virov, se bodo skrajšale čakalne dobe. S tem se bo zmanjšalo tudi število samoplačniških ambulant, ki so prav posledica nedopustnih čakalnih dob.

13. Prostor in infrastruktura

Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?

Slovenska energetika se mora razvijati v smeri konkurenčnosti, zanesljivosti, brezogljičnosti in okoljsko naravnane trajnostne energetike. Slovenija zato potrebuje tak energetski koncept, da bo energetika v službi uporabnika: gospodarstva in prebivalstva. Pri tem je treba izkoristiti našo geostrateško energetsko lego za doseganje konkurenčnih cen energije za končne odjemalce. Z doseganjem nacionalnega konsenza glede nove sheme 2020 bomo pošteno rešili »trilemo« razbremenjevanja gospodarstva, primerne obremenitve gospodinjstev in doseganja okoljskih ciljev skladno s standardi EU.

Kaj je bilo najbolj narobe doslej?

  • predraga stanovanja, premalo neprofitnih stanovanj, mladi niso kreditno sposobni, previsoka lastniška struktura;
  • zapleteni postopki vmeščanja v prostor in neusklajeni varstveni režimi: različne stopnje zavarovanj so bile določene na različnih osnovah, brez strokovnih podlag, kar odganja investitorje ter draži življenje prebivalstva.

Kaj je vlada Alenka Bratušek že naredila, da je šlo na bolje?

  • nadaljevala investicijo v HE na spodnji Savi z brežiško elektrarno,
  • sprejela energetski zakon,
  • zmanjšala pritisk na oblikovanje cen zemeljskega plina in električne energije.

Strateške priložnosti Slovenije

  • Nadaljevati usmeritev v hidro elektrarne in male hidroelektrarne, saj je to energetski vir, kjer je dodana vrednost največja. Zato je nujna določitev časovnice za izgradnjo verige HE na Srednji Savi z maksimizacijo energetskega potenciala.
  • Prehod na pametna omrežja v distribuciji z možnostjo nadgradnje e-mobilnosti tako, da ne bi obremenjavali domačih odjemalcev energije.
  • Učinkovito gospodarjenje s premoženjem države na področju energetike pomeni vsaj troje:
  • ohranitev »dvo-stebrne« oblike proizvodnega sektorja in prestrukturiranje sektorja v smeri ohranjanja delovnih mest in večje konkurenčnosti;
  • dokončanje investicije v TEŠ 6 in zagotovitev potrebnega pravnega okolja in kadrovskih virov pristojnim institucijam za izvedbo preiskovalnega dela;
  • zagotovitev/ohranitev podaljšanja jedrske proizvodnje električne energije kot cenovno zelo ugodnega vira energije v Krškem.
  • Na področju infrastrukture in prometa so strateške naloge:
  • novelacija Nacionalnega programa cestnega omrežja Slovenije vključno z upoštevanjem standarda vzdrževanja na letni ravni. Proučitev možnosti uvedbe »bencinskega centa« kot namenskega vira za vse ceste in po možnosti tudi železnice.
  • Priprava Nacionalnega programa za razvoj železniške infrastrukture/omrežja.
  • okrepitev investicij na V. (sredozemskem) transportnem koridorju (Barcelona – Kijev) in oživitev investicij na X. transportnem koridorju (München – Istanbul).
  • izgradnja logističnih centrov.
  • 3. razvojna os: sprejem odločitve ter izgradnja:
  • Drugi tir Divača-Koper: sprejem odločitve glede izgradnje in pospešena gradnja.
  • zagotoviti razvoj koprskega pristanišča!
  • Integriran javni potniški promet – uvedba projekta.

Kje se bo to najbolj poznalo državljankam in državljanom?

Na področju stanovanjske problematike je temeljna sprememba razumevanja, da postaja bistvo vseh ukrepov kakovost bivanja, ne pa stanovanjska politika sama zase: zato se morajo javne politike med seboj preplesti in povezati s sodobnimi strokovnimi demografskimi in ekonomskimi dognanji. Tudi pri vmeščanju v prostor dobijo na veljavi strokovne podlage. Država bo morala znati bolje uskladiti režime in bolj življenjsko določiti pogoje: s priporočili optimalnih rab in primeri dobrih praks.

Po katerem projektu boste sodili naše delo?

TRETJA RAZVOJNA OS. Ne gre le za dokončno odločitev za eno od variant, temveč tudi za učinkovit sprejem DPN ter preudarno izgradnjo po odsekih in vsebinskih sklopih. Do sodelovanja resorjev mora priti že na strateški ravni.

14. Kmetijstvo

Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?

Slovenija mora biti še bolj aktivna na področju kmetijske politike in razvoja podeželja. Zato so urejenost podeželja, čistost vodá, zadostna samooskrba in kvalitetno upravljanje z gozdovi naša prioritetna naloga. Ne smemo si dovoliti prevelike odvisnosti od tujih trgov, še manj pa, da nam kdo narekuje, kakšno hrano bomo uživali in kakšno vodo pili. Naravne danosti naše dežele so nam zaupane v varstvo in jih zato ne smemo izgubiti, pač pa jih moramo ohraniti za bodoče generacije. Slovenska kmetijska politika je za nas enako pomembna kot ostale naloge države, saj se zavedamo, da Slovenija brez podeželja ne more obstajati.

Kaj je bilo najbolj narobe doslej?

  • Premajhna samooskrba in pridelava ekološke hrane (le 3,6 % vseh kmetijskih gospodarstev je usmerjenih v ekološko pridelavo).
  • Obdelovalne/orne površine se zmanjšujejo (od leta 2006 do 2012 se je delež kmetijskih površin v zaraščanju povečal za 26 %), opuščajo se tradicionalna žita, pridelujemo vse več pridelkov, ki so namenjeni za hrano živalim in ne tiste, ki so namenjeni ljudem.
  • Nimamo sistema za kvalitetne rešitve v primeru izrednih razmer v kmetijstvu, denimo nedavne naravne katastrofe žledu v gozdovih. Naenkrat smo soočeni z ogromno količino podrte hlodovine, ki je ne znamo uporabiti. Smo tretja najbolj gozdnata država v Evropi, a se je lesna industrija od leta 1991 skrčila za 75 %.
  • Nujno potrebujemo sistemsko rešitev upravljanja z vodami.

Kaj je vlada Alenka Bratušek že naredila, da je šlo na bolje?

  • pričela z reševanjem problematike glede ukrepov na področju izrednih razmer,
  • ohranila finančna sredstva na področju kmetijske politike,
  • uvedla sistemske rešitve na področju oskrbe z vodo.

Strateške priložnosti Slovenije

  • razvoj kmetijstva mora potekati v smeri spodbujanja kmetovanja s poudarkom na samooskrbi in ekološki pridelavi živil;
  • s spodbudami pomagati podeželju, da ostane poseljeno, družinske kmetije pa bogatejše z novimi delovnimi mesti;
  • spodbujati moramo lesno predelovalno industrijo in s tem povečati dodano vrednost proizvodom;
  • oskrba s pitno vodo mora postati prioriteta države, ker le na tak način ohranjamo vode čiste, pitne in uporabne ter dostopne za naše državljane.

Kje se bo to najbolj poznalo državljankam in državljanom?

Subvencije za neposredna plačila morajo postati stalnica vsake kmetije, da se tako ohrani pomoč pri pridelavi domače hrane. Usmeriti se je potrebno na kmetije, ki so v družinski lasti in se predajajo iz roda v rod. Z dodatno turistično ponudbo doma pridelanih kmetijskih izdelkov in vinogradništva se bo dvignila kakovost življenja tako pridelovalcev kot obiskovalcev. Državno podjetje, ki bo upravljalo z državnimi gozdovi, bo lažje priskočilo na pomoč lastnikom gozdov ob morebitnih problemih.

Vsesplošna skrb za kmetijstvo in naravo je pomembna:

  • ker bodo državljani in državljanke uživali primerno in kvalitetno hrano slovenskega porekla,
  • ker bomo dosegli zmanjševanje brezposelnih tudi na podeželju,
  • ker bo večja uporaba lesnih izdelkov iz slovenskih (domačih) gozdov,
  • ker bo pitna voda še naprej pitna iz domače pipe.

Po katerem projektu boste sodili naše delo?

KVALITETA ŽIVLJENJA. Biti na svežem in zdravem zraku, sedeti za sodobno oblikovano leseno mizo, izdelano iz lesa iz domačih gozdov, jesti ekološko neoporečno pridelano slovensko hrano in piti vodo iz domače pipe…

Naročite se na e-novice.

Prosim izpolnite spodnje podatke, hvala.

Uspešno ste se prijavili. Hvala