Prikrajšani doktorski študenti Univerze v Novi Gorici

Maj 18, 2017

Sofinanciranje doktorskega študija je pomembno. Ko ga je država zaradi krize opustila, je število doktorandov padlo za več kot polovico. Kar škodi dolgoročnemu razvoju slovenske družbe nasploh.

Varčevanje pri znanju je bilo decembra 2016 končano. V takrat potrjenem zakonu o visokem šolstvu je namreč predvideno, da se vsako leto v državnem proračunu nujno zagotovijo tudi sredstva za sofinanciranje te najzahtevnejše stopnje študija.

Koliko denarja to bo, bo določeno ob sprejetju državnega proračuna. »Natančnega zneska v zakon nismo mogli napisati,« so pojasnili z ministrstva za izobraževanje. Odrejena sredstva bodo iz proračuna dobile samo javne univerze in jih svobodno razdeljevale doktorskim študentom. Letos bodo imele na voljo 4,4 milijona evrov, prihodnje leto pet milijonov.

Med prejemniki sredstev, ki doktorandom omogočijo, da se lahko povsem posvetijo dokončanju študija, tako ne bo doktorskih študentov Univerze v Novi Gorici. Ustanovitelji univerze so sicer Mestna občina Nova Gorica, Občina Ajdovščina, Institut Jožef Stefan ter Znanstvenoraziskovalni center SAZU. A ima univerza vseeno status zasebne univerze, to, da deluje v javnem interesu in opravlja javno službo v visokem šolstvu – izvaja namreč programe, ki jih druge univerze ne –, pa ne šteje.

Na to prikrajšanost študentov novogoriške univerze je opozorila poslanka Zavezništva in predsednica parlamentarnega odbora za izobraževanje Mirjam Bon Klanjšček: »Študenti Univerze v Novi Gorici so v neenakem položaju z drugimi študenti javnih univerz. Kar bi bilo mogoče urediti v zakonu o visokem šolstvu. V njem bi morali le izrecno navesti, kaj je javna služba v visokem šolstvu, na kar sem brez uspeha opozarjala že med sprejemanjem zakona.«

V zakonu o visokem šolstvu je namesto tega, kaj je javna služba, ministrstvo raje navedlo, da se doktorati sofinancirajo le študentom javnih zavodov. Mednje ministrstvo šteje le univerze, katerih ustanoviteljica je država.

»Res je, da se lahko doktorski študenti Univerze v Novi Gorici tako kot drugi doktorandi prek razpisa potegujejo tudi za sredstva, ki jih ministrstvo zagotavlja prek sheme mladih raziskovalcev. Vendar še vedno niso povsem izenačeni s študenti javnih fakultet,« je na včerajšnji seji odbora za izobraževanje še opozorila Mirjam Bon Klanjšček. »Mladi raziskovalci so lahko stari največ 28 let, medtem ko se za doktorat lahko odloči tudi kdo, ki je starejši. Poleg tega je tak mladi raziskovalec nato zaposlen na raziskovalnem zavodu, česar si morda vsak študent ne želi.«

Zdaj je na potezi ministrstvo, ki lahko predlogu naše poslanke sledi, pripravi novo spremembo zakona o visokem šolstvu in olajša pot do »krone« študijskega procesa tudi študentom novogoriške univerze.

Namesto določitve, da so do sredstev iz sheme za sofinanciranje doktorskega študija upravičeni »javni zavodi«, bi v zakonu moralo pisati, da so do sofinanciranja doktorandov upravičene tiste ustanove, ki opravljajo javno službo v visokem šolstvu. Da ta definicija v slovenskem pravnem redu manjka, je v odločbi U-I-156/08 zapisalo tudi ustavno sodišče. »Ravno zato sem med sprejemanjem zakona in tudi še kasneje tolikokrat opozorila, da bi moralo ministrstvo v zakon vključiti definicijo, kaj javna služba v visokem šolstvu je,« še dodaja poslanka Mirjam Bon Klanjšček.

Naročite se na e-novice.

Prosim izpolnite spodnje podatke, hvala.

Uspešno ste se prijavili. Hvala