Enakost: je ta res pomembna Cerarjevi vladi?

Apr 13, 2017

Je za zagotavljanje enakosti in za pregon diskriminacije dovolj imeti samostojen urad, ki se s tem ukvarja? Ali pa je treba takemu uradu najprej zagotoviti primerne pogoje za delo? Cerarjevi vladi je očitno dovolj že, da Zagovornik načela enakosti obstaja na papirju.

Diskriminacija je lahko velik problem. In zagotovo obstaja tudi v slovenski družbi. Tudi v Sloveniji imamo zato samostojni urad Zagovornika načela enakosti. Vodi ga Miha Lobnik, nanj pa se lahko obrne čisto vsak, ki meni, da je žrtev diskriminacije.

300 primerov v predalu
Preden je Slovenija v začetku letošnjega leta dobila Zagovornika načela enakosti, se je z diskriminacijo spopadala ena sama oseba v sektorju za enake možnosti pri ministrstvu za delo. To je bilo premalo. Iz tistega obdobja ima Zagovornik načela enakosti danes 300 vlog tistih, ki mislijo, da so bili diskriminirani. En človek preprosto ni bil dovolj, da bi pravočasno reševal vse prijave.

Urad varuha človekovih pravic je v kar devetih(!) poročilih zato pozval k ustanovitvi samostojnega urada Zagovornika načela enakosti. Vzpostavitev tega urada je od Slovenije zahtevala tudi Evropska komisija. Da je nujen, so sporočali nevladne organizacije in pravni strokovnjaki.

Sprenevedanje
A ko smo Zagovornika končno dobili, se je zapletlo. Uradu Zagovornika enakosti je bilo za delovanje dodeljenih le 200.000 evrov sredstev na leto. To naj bi bilo dovolj za to, da bi urad opravil vse zakonsko določene naloge – teh pa je toliko, da dodeljena sredstva preprosto niso dovolj.

S tem denarjem naj bi Lobnik pokril obratovalne stroške pisarne, stroške svoje plače in plače treh sodelavcev, s katerimi naj bi skupaj opravljali neodvisne raziskave, objavljali neodvisna poročila, izvajali inšpekcijski nadzor, zagotavljali neodvisno pravno pomoč in svetovanje strankam in še in še. In to ob tem, da urad nima zagotovljenih niti osnovnih pogojev za delo – pisarno, ki je v prostorih ministrstva za delo, si Lobnik deli z eno zaposleno, kar onemogoča zagotavljanje diskretnosti pogovora z diskriminiranimi. Težko je tudi zagotavljati tajnost elektronske komunikacije in hrambe dokumentov, kar je nujni pogoj za to, da se bodo diskriminirani sploh pripravljeni obrniti na Zagovornika.

Sprenevedanje na kvadrat
In zdaj še hujše sprenevedanje: ko je Slovenijo pred kakšnim tednom obiskal komisar Sveta Evrope za človekove pravice Niels Muižnieks, je ministrstvo za delo sprejelo sklep, da se Zagovorniku načela enakosti zagotovi dodatnih 500.000 evrov sredstev. Ko je komisar odšel, pa je bil sklep umaknjen, uradu pa je ministrstvo za finance namenilo zgolj 50.000 evrov dodatnega denarja. Ministrstvo pri tem še vztraja.

Za primerjavo naj navedemo, da za normalno delovanje tričlanski Fiskalni svet prejme 300.000 evrov na leto, urad Informacijske pooblaščenke prejme 1,35 milijona evrov na leto, urad Varuha človekovih pravic dva milijona, Komisija za preprečevanje Korupcije pa 1,7 milijona evrov.

Načrtno metanje polen pod noge?
Vlada finančne omejitve uradu Zagovornika določa kar pavšalno, brez preverjanja, koliko sredstev bi dejansko potreboval, da bi delo opravljal tako, kot se od njega pričakuje. Zato lahko sklepamo, da ji dejansko ni mar, ali in kako urad deluje. In to kljub temu, da je pomemben del koalicije volilne glasove prejel na podlagi zavzemanja za visoke etične standarde.

Sklepamo pa lahko tudi, da vlada celo nima interesa, da bi ta novi urad podprla. Je namreč še edini, ki bi lahko vložil zahtevo za presojo ustavnosti vladnega zakona o tujcih, potem ko se Varuhinja človekovih pravic za to ni odločila. Kot je znano, velja zakon o tujcih za odstop Slovenije od evropske konvencije o človekovih pravicah.

Pro forma ni dovolj
Shod podpornikov nediskriminacije pred poslopjem vlade v Ljubljani, ki poteka danes in bo potekal vsak četrtek, dokler vlada ne zagotovi primernega financiranja urada Zagovornika načela enakosti, zato ni nikakršno presenečenje. Je očitno edini in nujen način, da se vlado opomni na to, da urad Zagovornika načela enakosti ni bil ustanovljen kar tako. Ampak zato, ker ga v Sloveniji zares potrebujemo.

V parlamentarni stranki Zavezništvo, ki jo vodi poslanka Alenka Bratušek, si želimo, da potrebe po takih shodih v prihodnje ne bi bilo več. Korak proti temu cilju pa je tudi primerno delovanje Zagovornika načela enakosti, ki ga lahko zagotovimo le s primernim financiranjem tega urada.

Stranka Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov

 

Naročite se na e-novice.

Prosim izpolnite spodnje podatke, hvala.

Uspešno ste se prijavili. Hvala